henixman\’s blog

(sedanjost)

(Vlak.)

Tdm, tdm,… tdm, tdm,… tdm, tdm….

.

(par dni nazaj)

(Povzetek pogovorov osebe B in J.)

Prvomajski prazniki, na faksu par dni »fraj«. April gre k koncu, prihaja manj muhasto vreme. Treba ga je izkoristit. Kam? Budimpešta? Zagreb? Benetke? …..

.

(nazaj sedanjost)

Budimpešta… Jaz in Barbara 9 ur vožnje z vlakom v eno smer? „No ja, to bomo pa že zdržali“, smo si rekli. Pa je kar naporno, še posebej na poti nazaj v Ljubljano ob pripekajočem soncu. Ampak splačalo se je. V 3 dneh (v bistvu okoli 2 dni), sva si ogledala vse glavne značilnosti na obeh straneh Donave.

Budimpešta je sestavljena iz dveh glavnih delov (zgodovinsko gledano iz treh): Budima in Pešte. Zgodovino in informativen podatke ne mislim omenjat, pobrskajte po wikipediji.

Že ob prihodu sva izkoristila malo daljšo pot, ampak je ta vodila čez zanimiv del mesta. Skozi tunel pod grajskim gričem in čez znamenit verižni most. Odložila sva prtljago v Budapest Centrum Hostelu in si ogledala še baziliko sv. Štefana in znameniti Parlament, ki je drugi največji parlament v Evropi (bojda je Romunski večji).

Drug dan »big-day«, sva se po priporočilu lastnika hostela odpravila v arhitekturno zanimiv del pod grajskim gričem, kjer se na samo osmih kratkih vzporednih ulicah mešajo stili od baroka, do moderne arhitekture. Razlog za naključno pomešanost stilov so vojne, med katerimi so ble nekatere stavbe uničene in natistih mestih zgrajene nove tistega časa. Poleg tega dela je tudi grajski grič na tej strani Donave UNESCO-vo zaščiteno območje. Kar z vzpenjašo sva se podala na grajski grič – ogledala sva si Budimski grad z madžarsko nacionalno galerijo, Matijevo cerkev, ribiško trdnjavo, spomenik prvemu madžarskemu kralju Štefanu I.,…. Na sosednjem, višjem hribu, kamor sva se povzpela si nisva ogledala le citadele – trdnjave in spomenik svobodi, temveč iz te točke se nama je odprl prekrasen panoramski pogled nad celotno Budimpešto. Pod hribom sva si ogledala še jamsko cerkev. Skozi Elizabetin most (ki sicer nima nič skupnega z prejšnim Elizabetinim mostom) sva se namenila na stran Pešte. Ogledala sva si najprej fakulteto za ekonomijo in veliko pokrito tržnico, kjer se čez cel dan trejo množice ljudi. Na tej strani sva si »morala« pogledat tudi Koncertno halo Vigado, Madžarski nacionalni muzej (imajo super urejeno celotno zgodovinsko zbirko), ter cerkev Sv. Elizabete.

V četrtek – zadnji dan, oziroma zadnje dopoldne, sva si ogledala še stvari v predelu Pešte, za katere je zmanjkalo časa prejšni dan. Najprej sva se odpravila v baziliko sv. Štefana, ki je prejšne dni nisva ulovila odprte, nato šla mimo opere po Fashion Street-u (kjer najdete trgovine vseh prestižih znamk), do metro postaje ter se odpreljala do mestnega parka s trgom Herojev in Slikarskim muzejem (Fine Arts Museum). Mimogrede: metro, ki je izmed prvih v Evropi (poleg Londonskega), je izredno čist in urejen; poleg metroja se lahko po mestu prepeljete z železnico, tramvaji, trolejbusi in busi. V parku sva šla skozi grad, kjer je znan kip anonimnemu vojaku, ter mimo najbolj znanih Szécheny term, ki so izredno priljubljene med domačini. Žal je za samo sproščanje v termah ostalo premalo časa. Nazaj grede z metrojem sva se odpreljala do Velike Sinagoge, kjer se je ogled znamenistosti končal.

Najbolj zanimivo je opazovati mesto, kot celoto in mesto kot prostor v okviru celotne Madžarske. Budimpešta je »drugačna« od ostalega dela Madžarske, je terensko dokaj razgibana in pestra, ter ponuja ogromno zanimivih stvari tako za turiste kot domačine. Lahko rečem, da je mesto cenejše, kot naša prestolnica. Za celoten »budget« okoli stotaka evrov skupaj z prevozom sva si ogledala naštete stvari in se dobro najedla. Zato še povdarek na kulinaričnih značilnostih, ki se jim ne smete izogniti. Obilne jedi, vgavnem vse vključujejo meso, zelenjavo – predvsem papriko, krompir, čebulo in izredne količine začimb, predvsem bolj pekoče narave. V najinem primeru, sva jedla kosilo v restavraciji, večerala pa sva kar v hostelu, kjer je lasnik hostela prirpavil tipične madžarske jedi. Ob jedi se je zanimivo pogovarjati z domačini in ostalimi turisti – v najinem primeru z avstralcema, korejci in kitajci. Budapest Centrum Hostel lahko samo pohvalim z urejenostjo, gostoljubnostjo, lokacijo v čistem centru, prijetnim vzdušjem in tudi z ugodno ceno. Priporočam!

Če koga še kaj zanima, naj vpraša kar v komentarjih.

Fotogalerija: http://www.flickr.com/photos/henixman/sets/72157623853783541/

LP

Prilagam video, ki je vreden več tisoč mojih besed, katere bi moral človek v vmesni fazi še dekodirat, da bi dobile smisel.

LP

Priprave na stvar so opisane v prejšnem postu, čeprav se je dejanska pot malo razlikovala od načrtovane, smo dosegli cilj potovanja. Pa gremo pogledat, kaj je ekipa: Barbara, Martina, Mitja, Rok in Jure prepotovala.

1. dan – Dunaj

Zjutraj na vlak iz Ljubljane 5:45 proti Dunaju. Za Dunaj smo si vzeli samo en dan, ker smo vgavnem že vsi bili na Dunaju in smo stvar bolj kot ne na hitro preleteli. Ogledali smo si center – znotraj Ringa, se pravi: Hofburg, Albertino, opero, se sprehodili do muzeja zgodovine in naravoslovnega muzeja, katedralo Sv. Štefana, se sprehodili po Kärtner Strasse. Opera Toilete :D Z Podzemno smo se odpeljali še do dvorca Schönbrunn, ter se sprehodili po parku izza njega, ter se povzpeli do Gloriete. Zvečer smo šibali na vlak za Prago. Opolnoči pripspeli v hostel.

1

2. dan – Praga

Ogledali smo si staro mestno jedro, ki je še posebej zvečer “kot iz pravljice”. Če je bil Dunaj “belo mesto” je praga, hmmm.. “rjavo” mesto??  Večina stare arhitekture je v Pragi razmeroma dobro ohranjene. Od cerkev, gradičev, stolpov,… vse v starem kontekstu. Sprehodili smo se čez Karlov most, si ogledali Tinsko cerkev, se povzpeli na Praški grad,  si ogledali katedralo. Ogledali smo si par Sinagog in muzeje v njih, poiskali John Lenonov – Imagine Wall, ter se sprehodili do Dancing House arhitekta Gherya.. Tretji dan zgodaj zjutraj pa se odpravili proti Berlinu.

3.,4.,5. dan – Berlin

Proti poldnevu smo prispeli v hostel, na robu centra in blizu glavne železniške postaje. Pustili ruzake in se odpravili po mestu. Fehrsehnsturm, rathaus,.. Ker nas je dohitel večer, smo si šli pogledat še nočni center – Raichstag in Brandenburška vrata. Tu je sledila interna fora z bananami. Presenetila me je arhitektura mesta, prepletanje starega z novim, osvežene moderne fasade,… Drugi dan Berlina smo šli v živalski vrt. Popoldan smo se sprehajali po mestu, mimo Kaiser Wilhelm Memorial Church – spominska cerkvev, ki stoji ob stari delno porušeni in je delo arhitekta Egona Eiermanna. Naslednji dan. Šli smo do Checkpoint Charlie, si ogledali ostanke Belinskega zidu, Spomenik holokaustu, si ogledali muzej Pergamon (Prve civilizacije – Egipt, Babilon,..) , Antika,…). Nato smo šli še v Raichstag, kjer so mi vzeli nož (ter mi ga kasneje vrnili). V parlamentu smo si ogledali Berlin iz Steklene kupole, ki je delo arhitekta Normana Fosterja.

6. dan – Köln

Prišli pozno dopoldan, si ogledali Kölnsko katedralo, za katero pravijo da je najvišja, pa ni (V Essnu je kakih 10 metrov višja :)) Malo posedali po zelo lepo oblikovanem parku ob Renu. Ogledali smo si muzej sodobne umetnosti Ludwig (Piccaso, Pollock, Lichtenstein, Warholl,….) PReostanek dneva smo se sprehajali po mestu in si ogledali manjše znamenitosti.

7. dan – Nürnberg

Do Münchnu kjer smo samo prestopili, smo vmes izgubili moj Interrail – našli interrail v košu,..  – nadaljevali proti Münchnu in  Nürnbergu. Tam sm ose povzpeli do gradu, si ogledali staro mestno jedro, ter muzeje. Nad mestom smo bili malo razočarani. Mogoče ker je bila nedelja in je bilo vse bolj turobno. Popoldan smo se odpravili v Salzburg – spet preko Münchna (kjer je bila ogromna gužva, še posebej zaradi Oktoberfesta). V Salzburgu poiskali hostel in se dobro naspali.

8. in 9. dan – Salzburg

Preleteli celo mesto, se peš povzpeli na grad, ter šli čez njegove muzejske dele. Si ogledali Mözartovo rojstno hišo, metali “žabice” v reko Salzach, si ogledali par cerkev v mestu, šli do akademije za glasbo ter malo posedeli v Mirabell parku, šli v katedralo, si ogledali Residenzplatz. Pogledali smo si tudi razstavo v rezidenci z naslovom Badeszenen.

Deveti dan potovanja smo se popoldan odpravili proti Ljubljani.

Nekaj slik imamo po Fbjih, nekaj na Flickerjih, za nekatere je pa bolje da ostanejo javnosti skrite :D

1. Fotki iz Dunaja sta last Roka Kopine, ostale fotke so moje [henixman.com]

Čas!? Zaenrkat ga še sledim – ne želim zaostati in se izgubiti v sobi obdan z deli in nalogami, ki bi jih že moral postoriti.

Od počitnic sem imel letos bolj malo časa za počitek v pravem pomenu besede. Vgavnem sem jih preživel ob delu za faks (ja na arhitekturni ni kaj dost počitnic :) ) in gradnji prizidka doma (nekaj malega poročal na Twitterju), o čemer bo tekla beseda v enem izmed naslednjih zapisov, če bo seveda čas. Upam da bo!

Že lani se je rodial ideja o Eurotripu, vendar ni bilo ravno časa. Letos smo že splanirali zadevo.

Sicer ravno ni idealen čas zdaj ob trgatvi, ampak zadnji čas zdaj preden na polno poženemo na fakultetah. Prej se tudi ni našlo konkretnega skupnega prostega časa.  Sicer je bil prvotno cilj, da gremo čez Nemčijo v ciljni Amsterdam, ampak smo zaradi obveznosti stvar skrajšali na 10 dni. Cilj je tako nekako premaknjen na Berlin.

Nahrbtnik na rame, Interrail v roke!

Iz Ljubljane se jutri zjutraj odpravimo proti Dunaju, se malo vstavimo, ter pot nadaljujejo čez Prago in Dresden v Berlin. Pot nazaj je še nekako odprta,ampak predvidevamo čez München nazaj v Ljubljano. Ne želim preveč napovedovati ;)

Digitalne tehnikalije sem že nekako prirpavil. Če se bo le dalo bom spotoma preko dlančnika naložil kako sliko na flickr ali blog. Poleg najnujnejših ostalih digitalnih pripomočkov ne bom nosil s seboj nič drugega – samo paziti bi moral na stvari. Čeprav mi bo žal da ne vzamem EOSa s seboj.

Če bo le čas in volja poročam spotoma iz kake brezžične dostopne točke :)

Lp, henixman

P.S.: Nabralo se mi je akr nekaj zanimivih koncertnih fotk, fotk iz razstave na Fakulteti za arhitekturo, par kratkih filmčkov, in celo fotk iz Črnfesta. Obljubim da uredim takoj po prihodu domov :)

Ura je polnoč! Nepremično stojim na terasi in strmim v nebo. V zvezde nad menoj. Občudujem jih! Če bi me nekdo takega opazoval iz dnevne sobe se mu najbrž ne bi zdel čisto pri pravi, ko sem takole zagledan v svet nad menoj.  Gledam Luno, Jupiterja – tiste male pike – sprva ne opazim.

Dovolj imam, spustim težko glavo skupaj s pogledom malo nižje, pa vendar tako hitro, da mi vrat skoraj “klecne” in malenkost me zaskeli v tilniku. Pogled usmerim po hribu navzdol. Semič. Pod Semiško goro v dolini se skriva. Ob tej uri je osvetljen z ulično razsvetljavo.

Nebo nad njim je rumenkasto, z višino pa vedno bolj modro, temno modro, na koncu skorajda črno. Zvezde so v tej temni barvi čisto kontrastne. Čudovit prizor. Z okenske police potegnem fotoaparat:

“klik..(sekunda)..klik”

LP